From: Vladimir Verdnik
Dal sem prevesti tekste, ki mi jih je poslal g. Simončič. Prevajlka se je jezila,
da je kaj. No, do nečesa sem pri±el, namreč, da je tukaj ±e veliko vpra±ajev.
Zame je bistveno, da povečan parcialni tlak kisika vsekakor povzroča teµave,
zaradi toksičnosti ali narkotičnosti, to je pravzaprav malo manj bistveno za
potapljače, za raziskovanja učinkov plinskih me±anic na organizem pa vsekakor zelo
pomembno.
Ostajam pri mnenju, da zaradi varnostnih razlogov in preprečevanja nesreč s smrtnimi
izidi, ni razumno vdihavati kisika, katerega parcialni tlak presega 1,6 bara.
Kdaj se to zgodi, zna izračunati vsakdo glede na "COKTAIL", ki ga uporablja!
Prilagam prevod in µelim vsem veliko strpnosti pri branju!
Vladimir Verdnik
-------------------------------------------
PREVOD
Izgubil sem članek in kar nekaj dni je trajalo, da sem ga ponovno izkopal v knjiµnici.
®al mi je, da ti tega nisem mogel poslati ±e takrat, ko se je odvijala diskusija na
temo kisikova narkoza. To je povzetek prijetne ±tudije, ki je bila delana v sedemdesetih.
Za tiste, ki jih stvar resnično zanima, imam celoten članek. Mislim da tole podpira izjave
tistih, ki se resnično potapljajo.
Prav tako pa posredno podpira uporabo helija pri zmanj±evanju ne samo narkotičnega učinka
du±ika pač pa tudi zniµevanja zastoja ogljikovega dioksida (glej tudi: D. Horvat:
Retencija CO2, op. Gregec), to pa zaradi zmanj±anega napora pri dihanju pri večjih
globinah in dodatne narkoze zaradi povi±anega pCO2. Eddie ti verjetno lahko da več
informacij v zvezi s to zadevo.
Art
-------------------------------------------
Iz ±tudije Undersea Biomedical Research, zvezek 5, ±t.4, december 1987;
avtorji Hesser, Fagraeus in Adolfson
DISKUSIJA
Dobro je znano, da na zmogljivost in učinkovitost človeka v hiperbarični atmosferi
lahko vpliva ne samo povi±an parcialni tlak vdihanih plinov, pač pa tudi drugi faktorji,
kot na primer zaskrbljenost, temperatura okolice, prilagajanje, učinki vaje in učenje
(glej tudi Bachrach 1975). Za zniµanje oziroma odpravo vpliva tak±nih motečih spremenljivk,
smo se pri načrtovanju poskusov posluµili posebnih meril. Trenirani potapljači z izku±njami
pri eksperimentih v hiperbarični atmosferi so bili uporabljeni kot preskusni subjekti,
temperaturo v komori pa smo s pomočjo toplotnega izmenjevalca vzdrµevali na ugodnem nivoju.
Pred pričetkom eksperimentalnih ur smo preskusnim subjektom omogočili prakticiranje naloge
izvajanja, dokler nismo dosegli nivoja stabilnih rezultatov. Poleg tega smo vrstni red
izpostavljanja trem različnim nivojem okoli±kega pritiska med udeleµenci menjavali,
prav tako kot vrstni red izpostavitve ±tirim vdihavanim koncentracijam CO2, ki so bile
uporabljene za vsak pritisk. Na ta način smo zmanj±ali moµne učinke utrujenosti in prilagajanja,
ko smo za skupino udeleµencev preizkusa izračunavali povprečne spremembe rezultatov za
zmogljivost.
Učinki kisika in du±ika
Meritve zmogljivosti v pričujoči ±tudiji so odkrile, da so povi±ani parcialni tlaki kisika
in/ali du±ika jasno poslab±ali sposobnost zaznavanja, vendar pa niso imeli bistvenega vpliva
na ročne spretnosti. Ta opazovanja podpirajo stali±če Kiesslinga in Maaga (1962), namreč da
je stopnja pe±anja zmogljivosti v hiperbarični atmosferi direktno povezana s kompleksnostjo
opravila ter da "µivčne strukture, ki podpirajo mi±ljenje in takoj±nji spomin kaµejo večjo
funkcionalno ope±anost kot tiste, ki podpirajo preprosto motorično koordinacijo in izbirne
reakcije.". To bi tudi pojasnjevalo dejstvo, da je v na±i pričujoči ±tudiji povi±anje vdihanega
PO2 na 1,65 ATA povzročilo bistveno 10% upadanje mentalnih funkcij (aritmetični testi),
medtem ko je v predhodni ±tudiji povi±anje vdihanega PO2 na 3 ATA povzročilo samo rahlo in
nepomembno upadanje psihomotoričnih funkcij (testi časov za preproste in izbirne reakcije
ter zrcalne slike). V zadnjih nekaj letih je obstajal povečan dokaz, da povi±ani tlaki kisika
lahko povzročijo depresijo centralnega µivenega sistema, bodisi direktno z ustvarjanjem narkozi
podobnega učinka, ki je podoben tistemu, ki ga povzroči visoki tlak du±ika ter drugih inertnih
plinov, ali pa preko potenciranja narkotičnega delovanja inertnih plinov.
Ko smo pritisk vdihanega du±ika dvignili na 6.3 ATA pri konstantnem 02 pritisku, se je
aritmetična zmogljivost zniµala za povprečno 10%, to je, na isti obseg, kot smo ga zabeleµili,
ko je bil pritisk vdihanega kisika dvignjena na 1.65 ATA. Iz tega bi sklepali, da mora biti za
tvorjenje enakovrednih stopenj upadanja mentalnih funkcij, pritisk du±ika 3 do 4 krat večji
kot tisti, ki je za pritisk kisika, torej, da je kisik 3 do 4 krat močnej±i narkotik kot du±ik.
To se precej dobro ujema s Patonovo (1967) domnevo, da mora biti za mix razmerje anestetičnega
pritiska za N2 in O2 pribliµno 2.6.
-------------------------------------------
Zdravo,
V skladu z Meyer- Overtonovo teorijo se narkotična moč poveča s povečano topnostjo v ma±čobnem
tkivu za biokemične inertne pline. Helij ima topnost v ma±čobah 0.036, medtem ko je topnost
du±ika 0.67; delno bi se to dalo razlagati s tem, da je du±ik bolj narkotičen kot helij.
Če bi to teorijo raztegnili ±e na kisik, bi lahko trdili, da ima kisik več narkotične moči kot
du±ik, ker ima kisik topljivost v ma±čobah 0.11.
Bill
-------------------------------------------
Ob predpostavki, da je O2 presnovno zelo aktiven, če dihate zrak, je efektivni ppO2 na µivčnih
stikih daleč niµji kot ppO2 dihalne me±anice. Metabolizem računa na fiksno količino O2, ki jo
prena±a kri, večino kot oksi-hemoglobin, pri tem pa ostane zelo malo 02. Ko začnete povečevati
vdihani pp02, se deleµ tistega plina, ki je v raztopini v krvi hitro dvigne, celotna količina
02 se dvigne, pri tem pa (upajmo) se zahteve celic ne spremenijo preveč. Dovolj visoko načrpajte
pp02 in začnete zagotavljati preseµek prostega 02, ki začne ustvarjati svoj učinek podoben
narkozi. Med tem in pa CNS toksičnostjo verjetno lahko potegnemo paralelo.
Kisik ni narkotik pri PO2 je 0.21, torej kdaj postane narkotičen? Kaj pa pri 100 čevljih (33m,
op. Gregec)? Lahko bi sklepali, da je du±ik 61% narkotik kot kisik (0.067/0.11) na osnovi
ma±čobne topnosti. Pri 100' (33m) je PN2 atmosfere 3.16 maksimum END po DIR (opomba prevajalke:
nimam pojma). Če mnoµimo maksimalni PN2 je 3.16 z njegovim relativnim odstotkom moči kisika,
61%, je ekvivalentni narkotik 02 1.93 (3.16*0.61). Z drugimi besedami, človek bi moral vdihavati
kisik pri PO2 je 1.93, da bi dobil zadostni narkotični učinek kot du±ik v atmosferi pri 100' (33m).
Če izhajamo iz predpostavke, da atmosferska narkoza izhaja iz obeh N2 in O2, potem dobimo
drugačne ±tevilke. Kakorkoli, odnos ppO2 tkiva in vdihanega ppO2 niti pribliµno ni linearen,
kar pomeni, da bi bilo vsako poenostavljanje izračuna zavajujoče.
Varna opcija bi bila:
a) predvidevajmo, da je O2 narkotičen pri pribliµno istem nivoju kot N2.
To poenostavlja END izračune.
b) da se izogne± narkozi, doda± He, namesto da bi napumpal ppO2
c) visoki ppO2 uporabi± samo za "deco"
John
-------------------------------------------
kot je µe nekdo predlagal, je narkotično vrednost O2 teµko izmeriti, ker bi za poglobitev na
PO2, kjer bi narkozo izmerili, zahtevalo, da potapljača spravimo v zono "instantne toksičnosti".
Na primer, predpostavimo, da µelite opraviti primerjavo potopov pri atmosferi 100' (33m),
ob predpostavki, da je samo N2 narkotičen. Pri ffw je PN2 pri 100' = 3.11. Čisti O2 na 3.11
bo primanjkoval. Čeprav so PO2 okrog 2.8 med rekompresijo pogosti, so izpostavitve v toplem,
suhem okolju brez fizičnega utrujanja. Zame bi to bil tako visok PO2 kot ga človek za kratko
lahko prenese, pa ±e potem bi bilo vpra±ljivo ali je dovolj pritiska, da se dejansko izmeri
narkoza glede na 02, subjektivna ali drugačna.
Ponovno poudarjam, kot je µe nekdo drug omenil, če izmerite potencialno narkozo preko plinske
molekularne teµe, ma±čobne topljivosti, absorpcijskega koeficienta itd., lahko predpostavimo,
kjer se O2 nahaja v povezavi z drugimi, vendar pa se lahko zakomplicira z dejstvom, da je
O2 konstantno presnavljan v telesu, CO2 pa je stranski proizvod. Poleg tega, pa v skladu
z gornjimi kalkulacijami lahko ima CO2 tudi do 20 x narkotično moč N2. Kaj jaz naredim:
zaradi poenostavitve (in konzervativnosti) predvidevam, da je O2 tako narkotičen kot N2 (1:1),
potem pa ±tejem He kot bistveno ne-narkotičen. Tako bi bila vsaka me±anica O2 in N2 (atmosfera
ali nitrox) tako narkotična kot globina, pri kateri ste. Tako imate preprosto formulo:
(1 - Fhe) x globina (ata) = ekvivalent atmosferski narkozi v ata. Primer 150 ffw na 20/30.
(1 - 0.3) x 5.41=3.78 ata, kar je ~94 narkoze. Seveda pa to formulo lahko obrnemo in re±imo
katerikoli del enačbe, odvisno od tega, kaj µelite vedeti. Napisal sem pribliµno 50x več
kot ponavadi, tako da končujem. Tam zunaj so dečki, ki o tem vedo precej več kot jaz.
Hvala-j.
-------------------------------------------
<EOF>