Fiziologija potapljanja: Glavačev kompenzator plovnosti
Fiziologija potapljanja		(Dean Horvat)		17.potapljanje

Glavačev kompenzator plovnosti

Glavač (Physeter macrocephalus) sodi v družino zobatih kitov, zaradi svoje nenavadne oblike - ob gobcu napihnjene, odsekane glave in svojevrstno oblikovane spodnje čeljusti pa se je okrog njega napletla vrsta pustolovskih zgodb (npr. Moby Dick), ki ga vse, brez izjeme, prikazujejo kot krvoločno morsko pošast (Gej tudi Potapljaške novice, februar 1996).

Nenavadna oblika glavačeve glave, na katero odpade preko 1/3 kitove telesne teže, pa v bistvu predstavlja čudovito evolucijsko fiziološko prilagoditev.

V velikih čelnih votlinah ter v cevi, ki poteka od glave do repa in se deli na številne vrečke, nameščene med mišičevjem in salom, se nahaja do 18,000 kg posebnega mlečnega olja (spermacet). Spermacet je mešanica triacilglicerolov, voskov in nenasičenih maščobnih kislin. Ta mešanica je pri normalni kitovi telesni temperaturi (37oC) tekoča, pri približno 31oC pa prične kristalizirati in končno postane trdna, ko temperatura pade še za nekaj stopinj.

Znanstveniki so odkrili biološko funkcijo spermaceta s proučevanjem anatomije in prehranjevalnih navad kita. Ugotovili so, da se glavač prehranjuje skoraj izključno z globokomorskimi lignji, ki se nahajajo v globinah okrog 1000 metrov in več. V teh globinah namreč kit nima nobenega tekmeca, s katerim bi moral tekmovati za hrano. V globoki vodi kit mirno lebdi in čaka na mimoplavajoče jate lignjev. Kit je torej nevtralno ploven, to pa hkrati pomeni, da mora imeti kitovo telo enako gostoto, kot voda, ki ga obkroža. Glavač lahko spreminja svojo plovnost tako, da le-ta ustreza okolju, v katerem se nahaja - od površine toplih tropskih oceanov, do ekstremnih globin, kjer je voda veliko hladnejša in zato hkrati gostejša.

Ključ glavačeve sposobnosti spreminjanja plovnosti leži v fizikalnih lastnostih spermaceta. Ko temperatura spermaceta med globokim potopom pada, se le-ta prične sprva zgoščevati, nato pa kristalizirati. Pri tem se gostota spermaceta povečuje, kar spremeni plovnost kita tako, da je le-ta v vseh globinah nevtalno ploven. Ko se kit dviguje na površino, pa se spermacet segreva in njegova gostota pada skladno z manjšanjem gostote vode.

Glavaču omogočajo segrevanje in ohlajevanje spermaceta posebni fiziološki mehanizmi, katerih bistvo je v spremembi pretoka krvi v žilju, ki z bogatim arterijsko-venskim prepletom obkroža spermacetne votline. Z vazodilatacijo (širjenjem žil) se poveča lokalni pretok tople krvi, kar segreva spermacet, vazokonstrikcija (krčenje žil), pa zmanjša pretok krvi na minimum tako, da se spermacet začne ohlajati pod vplivom zunanje temperature. Tako vazodilatacija, kot vazokonstrikcija sta direktni posledici refleksa morskih sesalcev (mammalian diving reflex), poleg tega, da se pri spremembi temperature vode, ki obliva čelni predel kitove glave, sprožijo še mehanizmi, ki kitu omogočajo fiziološko adaptacijo spremembe metabolizma in posledično zmanjšanje potrebe po kisiku, zaradi česar lahko kit preživi pod vodo dolga časovna obdobja (več o tem refleksu ste že lahko brali v enem izmed mojih prejšnjih člankov).

Na žalost je glavačev spermacet komercialno zanimiv za človeka. Ta ga uporablja kot mazivo v industriji ter kot eno izmed primarnih sestavin v kozmetični industriji.

Potapljači občudujemo in spoštujemo sposobnosti in zmožnosti teh velikanov ter se s svojimi primitivnimi kompenzatorji plovnosti in fiziološkimi omejitvami zavedamo, da nismo gospodarji globin. Ena izmed poglavitnih nalog potapljačev je tudi zaščita morskega življenja - razjasnitev mističnih predstav in izobraževanje nepotapljačev sta pri tem dve ključni stvari. Strah, ki je posledica nevednosti ter lakomnost, ki je posledica nerazumevanja do ostalih, s katerimi delimo ta planet, sta v stoletjih intenzivnega lova glavača danes pripeljala že skorajda do roba izumrtja.

Tako, na globine, ki jih dosega glavač, se sicer (kot rekreativci) še ne bomo tako kmalu potapljali, upam pa, da se bomo na tiste ˝naše˝ globine potapljali skoraj s tako lahkoto kot glavač na svoje. V vsakem primeru pa bomo uporabljali kompenzator plovnosti, mar ne?

Veliko sanjskih in varnih potopov,

Dean Horvat.

P.S. Seveda bom vseh vaših mnenj, pripomb in pritožb še naprej zelo vesel.

[Nazaj]

Spisal (C) Dean, na HTML pretvoril inu na svitlo dal Gregec, 14. septembra 2000