Teorija dekompresije, 1. del:
|
|||
| (Dean Horvat) | |||
Potapljanje zna biti za povprečno nepoučenega dokaj begajoča aktivnost: le zakaj se potapljači komprimirajo v neoprenske obleke (proces je toliko bolj očiten ob koncu zime in stopnja kompresije narašča s kvadratom trajanja snežne odeje) , ko je zunaj 30 stopinj, zakaj polnijo jeklenke s komprimiranimi plini, če se le-ti pred vdihom vsakokrat dekomprimirajo ? Zakaj je hitra kompresija nekaj drugega od hitre dekompresije ? Zakaj so včasih obešeni 3 metre pod vodo na dekompresiji, ki traja dlje časa, kot so ga preživeli na najgloblji točki potopa ? In zakaj, za vraga, vedno naročijo pločevinko piva in jo pretresejo, preden jo mora odpreti tisti revež, ki mu vse to skušajo obrazložiti ?
Realnost omenjenih dejstev ni sporna, temveč je zgolj stvar definicije : če je kompresija naraščanje tlaka okolice, v katerem se nahaja sistem, je dekompresija vsakršen padec tlaka okolice, v katerem se nahaja taisti sistem. Rekompresija, kot tretji pojem, je torej ponovno naraščanje tlaka okolice, potem, ko je le-ta že enkrat padel.
V primeru potapljanja so spremembe tlaka nujno povezane z globino potopa. Definicija dekompresije se pri potapljanju, glede na fizikalno definicijo, ne razlikuje v samem bistvu, temveč v izvedbi. Pri potapljanju nas namreč zanima, kako hitro in na kakšen način lahko tlak okolice najhitreje pada brez, da bi tako znižanje tlaka delovalo škodljivo na organizem potapljača.
Dekompresijska teorija je ime, ki opisuje znanstveni pristop k omenjeni problematiki. Ime je posrečeno : drugi del imena pove marsikaj. Teorija, za razliko od nauka, temelji na predpostavkah, ki v celoti še niso potrjene. V primeru potapljanja to popolnoma velja. V nadaljevanju teksta bo govora o modelih, imaginarnih kompartmentih, eksponentni funkciji skratka predpostavkah, ki danes še niso prerasle v nauk. Tega bi se moral zavedati sleherni potapljač, ki teorijo in prakso dekompresije preprosto enači z besedo ˝Aladin˝.
Namen tega teksta je daleč od poglobljenega poznavanja teorije dekompresije, temveč leži v želji, da bi si pred potopom zastavili nekaj tehtnih vprašanj, ki so povezana z vašo varnostjo. No, ja, poleg tega se boste problema, ko boste sami postali tisti, ki mu bodo podtaknili pretreseno pločevinko piva, mogli lotiti sila znanstveno in s tem preprečili morebitne tovrstne ponovitve. Lahko ste namreč gotovi, da vam po taki obdelavi problema, piva (ali drugih gaziranih pijač, če smo že pri tem) ne bo hotel plačati prav nihče več
|
Haldanov dekompresijski model, stran
1 od 10
|
Spisal (C) Dean, na HTML
pretvoril inu na svitlo dal Gregec, 12.
februarja 2001