Če s tem v zvezi preučimo mišično moč, je moški močnejši od ženske. Ženska je po postavi manjša, ima manj mišične mase in manj naporno telesno vadi. Otroci se do starosti približno 12 let ne razlikujejo bistveno po telesni masi, imajo (vsaj v našem kulturnem okolju) podobne navade in zaradi tega razlika v mišični moči ni tako očitna. Od pričetka pubertete pa pri obeh spolih začnejo pomembno vlogo igrati spolni hormoni, zaradi česar se razvije sprva majhna, a pomembna razlika, ki se kasneje lahko stopnjuje predvsem zaradi kulturno pogojenega učenja in sprejemanja različnih vlog spolov v družbi, ne pa toliko zaradi bioloških faktorjev. To izjavo npr. potrjujejo dosežki športnic: če za primer vzamemo plavanje, vidimo, da je bil moški rekord na 400 metrov prosto na Olimpijskih igrah leta 1924 za 16% boljši od ženskega, leta 1972 je ta razlika znašala le 7%, koncem 70. let prejšnjega stoletja pa so že vse ženske plavale hitreje kot moški leta 1950. Podobno stanje je tudi v atletskih in drugih športnih disciplinah, iz česar lahko zaključimo, da ima telesna vadba pomembnejši vpliv na mišično maso in telesne sposobnosti nasploh, kot sam spol. V vsakem primeru pa lahko trdimo, da normalne individualne anatomske razlike niso pomembne v kontekstu rekreativnega potapljanja.
Po nastopu menopavze (okrog 50. leta starosti) se zaradi izgube zaščitne vloge spolnih hormonov v pomenopavzalnem obdobju (okrog 60. - 65. leta) pri ženskah večkrat pojavi osteoporoza - tiha bolezen kosti, kot jo radi poimenujemo, kjer zaradi spremenjene aktivnosti kostnih celic prihaja do pretirane razgradnje kosti. Posledica tega so značilni zlomi kosti v obdobju med 70. in 75. letom starosti. Čeprav so v tem obdobju aktivne zgolj redke posamezne potapljačice, je potrebno po 50. letu pri sicer skozi daljše obdobje aktivnih potapljačicah v račun vzeti še, po mehanizmu nastanka drugačno patološko stanje, ki ga imenujemo disbarična osteonekroza, kjer gre za bolezen aspetičnega razkrajanja kosti kot pozne posledice dolgoletnega potapljanja zaradi številnih klinično neizraženih mikro poškodb zaradi tvorbe mehurčkov dušika v drobnih žilicah in tkivu kosti pri zelo aktivnih potapljačicah (npr. inštruktoricah in vodičkah v potapljaških centrih). Kljub temu, da na tem področju trenutno še ni narejenih dovolj raziskav, je potrebno pri potapljanju v zrelejših letih upoštevati vsoto negativnih učinkov obeh procesov, kar v praksi pomeni previdnost pri aktivnostih, ki obremenjujejo okostje.
Ženske v splošnem potrebujejo zaradi manjše postave in manjših pljuč manj kisika in tvorijo manj ogljikovega dioksida. Dihalni minutni volumen je pri ženskah nekoliko manjši, zaradi česar pri potapljanju potrebujejo manjšo zalogo zraka, kar pomeni manjšo jeklenko kot moški.
Zaradi anatomskih razlik imajo ženske včasih težave s potapljaško opremo. Na srečo so proizvajalci pri večini delov potapljaške opreme (pri oblekah najočitneje) že spoznali tržni pomen proizvodnje potapljaške opreme, ki je namenjena potapljačicam, vendar še vedno ostajajo siva polja. Ta npr. vključujejo kompenzatorje plovnosti: proizvajalci so sicer pričeli s proizvodnjo manjših konfekcijskih številk le-teh, vendar problem še vedno predstavlja npr. predolg plastični nahrbtnik, na katerega je vpeta jeklenka, ki vklešči pas z utežmi med kompenzator plovnosti in telo tako, da pasu ni mogoče odvreči. Drug problem predstavljajo žepi, ki segajo prek medeničnih kosti ali jopiči, ki v tem predelu nimajo izrezov in žensko žulijo v pasu. Tretji problem so spet prečni trakovi na prsnem delu, ki ženski z obilnejšimi dojkami dovoljujejo dve izbiri: ali opletanje jopiča ali težavno dihanje zaradi stiskanja. Na srečo se že pojavljajo spremembe tudi na tem področju. Drugi problemi, ki se tičejo anatomskih razlik med spoloma in neprimernostjo unisex opreme denimo vključujejo še prevelike in pretrde ustnike drugih stopenj potapljaških regulatorjev ali težavno izbiro plavutk z zaprto peto za ženske, ki imajo manjša stopala. Vsemu temu navkljub pa lahko z gotovostjo zaključimo, da se je v tem tisočletju industrija že dodobra odmaknila od principa ˝vzemite otroško številko˝ ali opremi za ženske, ki se od moške razlikuje le v tem, da je roza barve.