Ženske imajo v razmerju do ostalih tkiv debelejšo podkožno maščobno plast kot moški. Telesno neaktivna ženska ima koncem najstniških let in v zgodnjih dvajsetih letih približno 25% telesne mase na račun maščobnega tkiva, atletinja v odlični telesni kondiciji pa le 15%. Primerjalni podatki za moškega so 15% in manj kot 10%. Seveda prednost zadrževanja telesne toplote pri potapljanju na račun deleža podkožnega maščevja izpuhti pri tistih, ki so genetsko zasnovane tako, da so suhe.
Ženske imajo večjo sposobnost omejitve dotoka krvi v ude. Vedno hladne noge, nad katerimi se pritožujemo moški, so tako, skupaj s podkožnim maščevjem, mehanizem, ki upočasni izgubo telesne toplote pod vodo. Zaradi maščobnega tkiva so ženske v splošnem tudi bolj pozitivno plovne kot moški, kar skupaj pomeni, da imajo boljše možnosti za plavanje in preživetje v vodi kot moški.
Sposobnost vzdržati v hladni vodi je prilagoditev, kar pomeni, da si jo je moč pridobiti z vajo. Na žalost se zdi, da je večina žensk veliko bolj občutljiva na hladno vodo kot večina moških, najverjetneje zaradi manj pogoste izpostavljenosti, kar se običajno kaže v večji občutljivosti na mraz med potapljaškim tečajem. Z leti potapljaške prakse pa se tudi pri ženskah razvije toleranca na mraz, ki je v svoji izraženi obliki, zaradi opisanih anatomskih lastnosti in fizioloških prilagoditev veliko večja kot pri moških. Tako bi lahko, praktično razmišljujoč, rekli, da konec filma Titanic mogoče sploh ne bi bil tako tragičen, če bi Jack obvladal fiziologijo hipotermije pri ženskah in bi se sam povzpel na plavajoči kos lesa, Kate pa bi plavala ob njem. Film bi se končal v stilu ˝in živela sta srečno do konca svojih dni,˝ ob pogoju, da se je Kate pred brodolomom redno umivala z mrzlo vodo in kopala v mlačni, kar v tistih časih tudi pri bogatih ni bila nobena redkost. Res pa je, da film potem ne bi bil niti pol tako romantičen.
Področje, kjer so ženske nedvomno bolj občutljive je hipertermija (pregretje, sončarica, vročinska kap), saj imajo manjše število funkcionalnih žlez znojnic in se običajno pričnejo potiti kasneje kot moški, zaradi česar ženska težje odvaja odvečno toploto. Na morju je težava hitro odpravljiva s preprostim skokom v vodo. Previdnost pa ni odveč pri čakanju na potop na soncu ali dolgih potovanjih s čolni. Tu velja pravilo, da si potapljaško obleko oblečemo čim kasneje, pred tem pa se tudi ustrezno zaščitimo proti vročini in soncu ter pijemo veliko tekočine.