Hrvaška: otok Brač |
|
||||
Karte: MK-18, Splitska vrata, Sumartin, Povlja
Dostop: trajekt iz Splita
Drugače pa je lokacij v okolici rta toliko, kolikor si pač uspešen v iskanju sten. Ena dobra stena z veliko jastogi oz. rarogi je tudi na desni strani rta približno 5 min vožnje z gumico in 18KM (edini rtek pred zadnjo vasico, ki jo še lahko dosežeš z avtom če greš od Bola proti samostanu). Plaža na tem majhnem rtku je fantastična, na njej so tudi kakteje, sam zalivček pa je tako oblikovan (približno 30m dolga z majhnimi kamenčki posuta plaža), da se ne vidi nobene civilizacije naokoli. Stene se nahajajo približno 30 m od zalivčka v smeri proti Hvaru. Raztezajo se od 20 pa do 40m. Skratka lepo.
Tauhi na samem rtu pa saks. Ravno zaradi debilov na vodi, ki pač morajo zadovoljiti tudi svoj ego. Lahko pa se ti tudi zgodi, da se ti kakšen moron kar zasidra za tvojo označevalno bojico. Še hujše pa je, če ti kdo kar sidro spusti na glavo. Tam je potapljanje mogoče samo v zelo zgodnjih jutranjih urah ali pa kakšen night dive. (Gašper Golob)
(karta Splitska vrata)
Pač pa vem na Braču za krasno lokacijo, le da je kar precej od Bola (dobro uro vožnje z ladjico). To je uvala Lučice na JZ delu Brača. Tam je zelo lepa jama, skozi katero vstopiš pod vodo kakih 10m od obale (globina 3m) na vzhodni strani zaliva. Vhod predstavljata dve luknji premera 2-3m, nato pa se zadeva razšiti v dvorano dimenzij cca 20x20x20 m. Ves čas vidiš svetlobo od zgoraj, in sicer kot dve očesi. Jama je zanimiva in ima še par rovov, potop pa ni zahteven. Problem je le najti vhod, ker se iz čolna sicer vidi, ampak šele ko si čisto zraven. (Janez Trtnik)
Jama je zelo zanimiva in dovolj prostorna tudi za več potapljačev, vendar je
treba zelo paziti, da na dnu nihče ne dvigne mulja. Dno brezna je na globini
27m in je na debelo pokrito z muljem, zato ne pristajaj na tleh in pazi,
kako brcaš. Raje se ustavi nekaj metrov nad dnom, da ne pokvariš potopa.
Toka ni, zato se bo voda izredno počasi izčistila. Poleg oblike prostora je
zanimiva poraslost sten, videl sem pa tudi dva ogromna zajčka.
V kotu med steno in dnom je nadaljevanje jame, kar pa seveda predstavlja že
čisto pravi jamski potop, ki zahteva posebno znanje in opremo. Če me jamarske
izkušnje in geološka znanja ne varajo, gre za običajno kraško brezno korozijskega
nastanka (gladke stene in zaobljena oblika), ki pa je zaradi dviga morske gladine
v zadnjih 15.000 letih (slabih 100 m) zalito z morjem. (Gregor
Jeromen)
Last updated 29-SEP-2000, (C) Gregec
2000