![]() |
Dean Horvat:Nitrox za rekreativceSpletni priročnik |
|
|||
Vsak odgovoren rekreativni potapljač mora pazljivo pretehtati prednosti in možna tveganja, ko razmišlja o uporabi Nitroxa. Nitrox je namreč lahko dvorezen meč, ki z uporabo prinaša tako povečano varnost, kot povečano stopnjo tveganja in ga je zato mogoče najbolje obravnavati kot dihalni medij, ki s seboj prinaša drugačne prednosti in pomanjkljivosti kot atmosferski zrak. Za začetno stvaritev kritične slike bom tako v nadaljevanju podal nekaj najpogostejših napačnih predstav o uporabi Nitroxa, ki se v večji meri tičejo fizioloških vprašanj ter nekaj drugih dejstev, na katera je potrebno pomisliti pred odločitvijo o uporabi Nitroxa, ki bodo v pomoč pri vaši individualni odločitvi ali boste Nitrox uporabljali ali ne.
Fiziološka vprašanja uporabe Nitroxa
Običajna napačna predstava o Nitroxu je, da gre za dihalno mešanico, namenjeno globokemu potapljanju. Dejansko pa velja pravilo: čim večji je odstotni delež kisika v mešanici Nitrox, tem plitvejša bo maksimalna še dovoljena globina potopa. Zakaj? Zaradi toksičnega delovanja kisika (glej poglavje: Fiziologija potapljanja z Nitroxom). Mešanice Nitrox, ki jih uporabljamo v rekreativnem potapljanju zato običajno vsebujejo takšen odstotni delež kisika, ki omogoča potapljanje do maksimalne meje za rekreativno potapljanje, to je 40m.
V določenih primerih lahko z uporabo Nitroxa podaljšamo čas bivanja pod vodo. Ker Nitrox vsebuje manjši odstotni delež dušika (torej plina, ki določa nedekompresijsko mejo) kot zrak, bo prednost uporabe Nitroxa vidna tam, kjer maksimalen čas bivanja pod vodo ni opredeljen s toksičnim učinkom kisika, temveč kratkim nedekompresijskim časom. Podaljšano bivanje pod vodo pa s seboj prinaša še druga vprašanja, ki jih je ob tem potrebno rešiti, npr. primerno toplotno zaščito in dovolj veliko jeklenko. Potapljač, ki se odloča za uporabo Nitroxa bo tako moral, poleg proučitve novih potapljaških tabel, pretehtati tudi smiselnost nakupa npr. suhe obleke ali sistema dvojnih jeklenk ter kritično oceniti svojo telesno in duševno pripravljenost za dolge potope.
Druga potencialna prednost uporabe Nitroxa v primerjavi z uporabo atmosferskega zraka so krajši površinski intervali med ponovljenimi potopi. Manjši odstotni delež dušika v dihalni mešanici Nitrox namreč pomeni, da se bo med potopom v telesu absorbiralo manj dušika, kar obenem pomeni, da bo čas, potreben za izločitev dovoljšnje količine viška dušika iz prejšnjega potopa za varno opravljanje naslednjega potopa krajši v primerjavi z enakim profilom potopov z uporabo atmosferskega zraka. Potapljač lahko to prednost izkoristi na dva načina: tako, da pred naslednjim potopom čaka manj časa na površini ali tako, da uporabi standardne potapljaške tabele za planiranje potopov z atmosferskim zrakom in ponovljeni potop prične v nižji dušikovi skupini. Prvi način prihrani čas, drugi pa povečuje varnost z zmanjševanjem tveganja za razvoj dekompresijske bolezni.
Druga napačna predstava o Nitroxu je, da potapljač, ki ga uporablja, ne more dobiti dekompresijske bolezni. Čeprav uporaba Nitroxa ob upoštevanju standardnih potapljaških tabel in nedekompresijskih omejitev časa bivanja pod vodo dejansko zmanjšuje tveganje za razvoj dekompresijske bolezni, je posledica prekoračitve omejitev časa ali globine bivanja pod vodo in/ali prehitrega dviga ravno tako lahko dekompresijska bolezen. Potapljači, ki uporabljajo Nitrox morajo ravno tako upoštevati potapljaške tabele za Nitrox ( in/ali potapljaški računalnik za Nitrox), da bi se izognili prekoračitvi nedekompresijskih meja. Ravno tako tudi v primeru uporabe Nitroxa veljajo vsa varnostna priporočila kot pri potapljanju z atmosferskim zrakom: potapljanje v parih, prvi potop je najgloblji, vsi ostali plitvejši, varnostni postanek, ipd. (Glej poglavje: Varnostna priporočila pri potapljanju z Nitroxom).
Tretja napačna predstava se tiče prepričanja, da rekreativnih potapljačev, ki uporabljajo Nitrox ni mogoče zdraviti v rekompresijski komori. Resnica je ravno nasprotna: potapljače, ki uporabljajo Nitrox se zdravi v rekompresijski komori tako, kot potapljače, ki uporabljajo atmosferski zrak, saj hiperbarično zdravljenje rekreativnih potapljačev temelji na simptomih in znakih bolezni, ne pa na dihalni mešanici, ki so jo uporabljali med potopom. V rekreativnem potapljanju (za razliko od komercialnega saturacijskega in nekaterih profilov znotraj tehničnega potapljanja ) se namreč nikoli ne pojavi nevarnost toksičnosti kisika zaradi predhodno akumuliranega kisika v organizmu. Problem je torej ˝le˝ višek dušika, ki se je v organizmu izločil v obliki mehurčkov, ki povzročajo klinično opredeljive težave. Uporaba Nitroxa torej v primeru dekompresijske bolezni ne sme biti dejavnik odlašanja niti za nudenje prve pomoči s 100% kisikom niti za zdravljenje v rekompresijski komori.
Nekateri potapljači pravijo, da so manj ˝zadeti˝, ko uporabljajo Nitrox, v primerjavi z atmosferskim zrakom. Res je sicer, da manj absorbiranega dušika pomeni manjšo stopnjo narkotičnega učinka, vendar, če v račun vzamemo časovno daljše potope, ki jih omogoča Nitrox, bo potapljač v končni fazi prišel do stopnje zasičenosti z dušikom, ki bo enaka kot če bi uporabljal zrak, le kasneje bo nastopila. Če izpustim razlike v pomenu mest, kjer se v telesu nalaga dušik pri kratkotrajnih izpostavljenostih visokim koncentracijam dušika in dolgotrajnih izpostavljenostih nizkim koncentracijam dušika (več o tem v članku: Fiziološki mehanizmi narkotičnega delovanja inertnih plinov pri potapljanju, II. del), lahko preprosto rečemo, da bo dušik v mešanici Nitrox na potapljača deloval manj narkotično le na časovno krajših in plitvejših potopih (znotraj meja rekreativnih potapljaških tabel za atmosferski zrak), na časovno daljših in/ali globljih potopih (ob približevanju mejam rekreativnih potapljaških tabel za Nitrox) pa enako narkotično kot zrak. Pri ˝zadetosti˝ potapljača ob uporabi Nitroxa pa je v obzir potrebno vzeti še kisik: dihanje le-tega pod povišanim parcialnim tlakom namreč povzroča evforijo (dobro razpoloženje, (neutemeljen) občutek sreče oz. pretirana veselost), ki pri časovno krajših in plitvejših potopih izniči manjši narkotični učinek dušika, pri časovno daljših in globljih potopih pa dodatno prispeva k narkotiziranju potapljača. Zaključek? V rekreativnem potapljanju Nitrox deluje vsaj tako ali celo bolj narkotično kot zrak.
Poskušajmo dosedanjo debato urediti v preglednico:

Slika 2: Primerjava Nitroxa in atmosferskega zraka glede na fiziološke parametre uporabnosti
Operativna vprašanja uporabe Nitroxa
Rekreativno potapljanje z uporabo dihalnih mešanic Nitrox je
v praksi relativno preprosto, kljub temu pa mora vsak potapljač pri uporabi
Nitroxa poznati nekatera dodatna dejstva. Poleg dejstev, ki so povezana z možnostjo
za razvoj dekompresijske bolezni, je pri tovrstnem rekreativnem potapljanju
potrebno poznati tudi mehanizme strupenega delovanja kisika. Uporaba Nitroxa
je v rekreativnem potapljanju varna in ob upoštevanju priporočil potapljaških
tabel za zrak tudi dejansko zmanjšuje možnost za nastanek dekompresijske bolezni.
Druga plat medalje Nitroxa pa je možnost toksičnega delovanja kisika. Tudi v
rekreativnem okviru (največja globina 40m, režim potopov brez obveznih dekompresijskih
postankov) se namreč uporabljajo mešanice Nitrox, pri katerih ob slabem planiranju
potopov in nepoznavanju posebnosti Nitroxa obstaja dejanska nevarnost za toksično
delovanje kisika. Za uporabnike Nitroxa je tako nujna nadgradnja znanja uporabe
potapljaških tabel, s katerimi je potope moč planirati varno, upoštevaje tako
omejitve, ki jih predstavlja dušik kot tiste, ki jih predstavlja kisik v dihalni
mešanici. Z nekaj preproste matematike se bom v poglavju o planiranju potopov
z Nitroxom tej temi v izogib nevarnostim za razvoj dekompresijske bolezni in
kisikove toksičnosti tudi podrobneje posvetil.
Uporaba Nitroxa zahteva tudi v rekreativnem potapljanju nekaj
manjših sprememb opreme. Jeklenka za Nitrox mora biti po posebnem postopku pripravljena
za uporabo plina z višjim odstotkom kisika ter posebej označena kot varna za
uporabo Nitroxa (Več o tem v poglavju o opremi). Če dodatno načrtujete tudi
časovno daljše potope (kar vam Nitrox omogoča) pa morate razmisliti tudi o tem,
ali bo v vaši sedanji jeklenki dovolj prostora za ves plin, ki ga boste za to
potrebovali in se morebiti odločiti za nakup 18-litrske jeklenke, kombinacije
2 x 10L ali celo 2 x 12L. Dodatno znanje, ki ga potrebujete za planiranje daljših
potopov z Nitroxom predstavljajo veščine izračuna in prilagoditve plana potopa
glede na potrošnjo dihalnega medija. Tudi to temo bom v tem priročniku podrobneje
obdelal.
Pri vsakem daljšem bivanju pod vodo postane problem vzdrževanja
telesne toplote bolj izražen. Nakup suhe obleke je v tem smislu razmisleka vredna
opcija.
Ena glavnih varnostnih procedur pred slehernim potopom z Nitroxom
je preverjanje odstotnega volumskega deleža kisika v dihalni mešanici, saj ima
vsaka različna mešanica sebi lastne opreativne omejitve. Moder potapljač si
bo tako omislil lasten kisikov analizator, s katerim bo pred vsakim potopom
preveril delež kisika v svoji dihalni mešanici.
Velika večina rekreativnih potapljačev raje uporablja potapljaški
računalnik kot potapljaške tabele. Na tržišču so dosegljivi številni potapljaški
računalniki, ki jih lahko uporabljate z Nitroxom, svetujem pa vam, da kupite
potapljaški računalnik, ki ga lahko uporabljate tako z različnimi mešanicami
Nitroxa kot z atmosferskim zrakom.
Pred nekaj leti je bil Nitrox v Sloveniji relativno težko dosegljiv
in drag, danes pa je tudi pri nas že moč napolniti jeklenko z Nitroxom, ki je
le nekaj dražji od polnjenja jeklenke z atmosferskim zrakom. Pripravljanje mešanic
Nitrox po t.im. parcialni metodi v lastni režiji je potencialno nevarno opravilo,
za katerega je potrebno dodatno strokovno usposabljanje, klubom in posameznikom
pa so v smislu lastnega polnjenja jeklenk z mešanicami Nitrox že na voljo cenovno
dosegljivi in za vzdrževanje nezahtevni prenosni kompresorji.
Preostala potapljaška oprema (regulator, kompenzator plovnosti in merilni instrumenti) je primerna za rekreativno potapljanje z Nitroxom do EAN40 brez posebnih predelav. Uporaba mešanic Nitrox, kjer odstotni volumski delež kisika presega 40% zahteva posebno pripravo opreme, podobno pripravi jeklenke. Kljub temu pa je potrebno omeniti, da se nekateri deli opreme zaradi višjega odstotka kisika oz. procesa oksidacije, ki v takih pogojih poteka hitreje, nekoliko hitreje obrabljajo, zato je redno letno servisiranje opreme, ki se jo uporablja z Nitroxom še toliko bolj pomembno.
Uredimo dosedanjo debato v preglednico:

Slika 3: Posebnosti uporabe Nitroxa
Ste se že odločili?
Rekreativno potapljanje z Nitroxom ni posebej težavno, zahteva
pa dober premislek, če v vašem primeru koristi uporabe odtehtajo pomanjkljivosti.
Zadnji sodnik, ki bo določil, kaj koristi in pomanjkljivosti sploh so, ste vi
sami. Odločitev za potapljanje z Nitroxom je tako individualna.
V prihodnjem poglavju se bom podrobneje posvetil fiziološkim vprašanjem, ki so povezana z uporabo Nitroxa v rekreativnem potapljanju.
Veliko lepih in varnih potopov,
Last updated
20-Jul-2004
, (C) Gregec , Dean,
2000,2001,2002,2003,2004