Glede na to, da se je premaknila ura in še nekaterih drugih razlogov, sem iz
Ljubljane štartal šele malo čez 10h. V prijetni poletni vroćini sem tako ob
pol dvanajstih s smučmi na nahrbtniku odštorkljal mimo Rinke proti Okrešlju,
kjer se začne zaresen sneg.
Ko sem prišel iz gozda, je bila prva stvar, ki sem jo videl, precej masiven
plaz južnega snega, ki se je počasi valil iz vznožja Turskega žleba in kakih
deset ljudi, ki so bežali pred njim (sprožil ga je smučar). Počasi sem šel naprej
proti Turskemu žlebu in skušal najti kar najmanj izpostavljena pobočja, ki so
bila hkrati tudi najprimernejša za hojo (mestoma se mi je na smučeh udiralo
do kolen v kot beton težak gnoj).
V Turskem žlebu so razmere postale boljše, kakih 50m pod vrhom sem celo nataknil
dereze. Na vrhu sem bil ob ca 15h, počakal še prijatelje, ki so šli že prej
iz Ljubljane in so vmes skočili še na Kranjsko Rinko, potem pa smo odsmučali
navzdol. Po žlebu plast razmočenega snega po precej neenakomerni podlagi (vendar
solidno), spodaj pa izogibanje plazovom, ki so se začeli prožiti tudi spontano,
kjub temu , da se je pooblačilo in je temperatura precej padla. Plazovi so bili
sicer precej obsežni, vendar počasni (ca 3m/s), tako da se jim je bilo mogoče
brez težav izogniti. Trenutno je taka situacija, da ni mogoče iz Turskega žleba
do Okrešlja ne da bi moral prečiti plazino.
Po strugi se da prismučati ob nekaj akrobacijah čez skale in balvane do izvira
Savinje. Čez Pasjo ravan si nismo upali.
Za vas smo plavutkali Matej, Pero, Suzana in Aleš
ps: o podobnih razmerah sem slišal tudi za Storžič.